Cvetlični med je nektarni med, čebele pa ga naberejo na cvetovih medovitih rastlin. Čebele vedno obiskujejo različne rastline v istem obdobju, zato je pri cvetličnem medu težko določiti vrsto rastline kjer so čebele nabrale medičino. V primerih, ko v naravi prevladuje cvetenje le ene rastline, takrat dobimo cvetlični med, ki ima značilnosti točno določenega medu (aroma, okus, sestava, lastnosti). Takrat imamo sortni cvetlični med. Taka prva paša je lahko na regratu, kasneje pa na akaciji in lipi.
Akacija je drevo, ki je iz gospodarskega vidika lesa v Sloveniji nezanimiva. Njeno medenje še najbolj sprida izkoriščamo čebelarji, saj je paša na akaciji najbolj obilna in donosi medu najvišji. Zaradi svoje nežno rumene barve in nežnega okusa in vonja, ter zaradi svoje lastnosti da je zelo tekoč, se ga je prijelo ime » damski med « Znan pa je tudi po blagodejnih učinkih na delovanje ledvic in jeter ter lajšanju simptomov bolezni dihal in sečnega trakta ter stresa.
Lipov med je lahko cvetličnega ali pa maninega izvora. Njegova barva je rumena, z zelenkastim odsevom. Diši po lipovem cvetju. Njegovo strjevanje je odvisno od tega kakšnega izvora je, strjuje pa razmeroma hitro. Uporablja se običajno za lažje premagovanje prehladov, nespečnosti in nemirnosti, pomagal pa naj bi tudi pri astmi in bronhitisu.
Gozdni med ali med iz mane izvira iz mane. Mano izločajo listne uši, škržati in kaparji potem ko vsrkajo rastlinski sok listavcev in iglavcev in ga delno predelajo. Tako kot cvetlični med, gozdni med zmeraj nosi ime po rastlini na kateri so čebele nabirale mano. Sorte gozdnega medu – kostanjev, hojev, smrekov in mnogi drugi so zelo cenjene. Gozdni med je v primerjavi s cvetličnim medom temnejše barve in manj sladkega okusa vendar ima bolj intenzivno aromo in vonj po smoli, lesu listavcev oziroma iglavcev in zeliščih. Kot cvetlični tudi gozdni med slovi po mnogih zdravilnih učinkih. Za razliko od cvetličnega vsebuje gozdni med več mineralov in rudnin, saj imajo rastlinske vrste kot so smreka in hoja močan koreninski sistem, ki jih lažje absorbirajo.
Njegova največja značilnost je grenkoba, ki jo občutimo na jeziku. Ta grenka aroma je posledica cvetnega prahu. Vsebuje ogromne količine mineralov in vitaminov, zato se vedno bolj uporablja v zdravstvu za celjenje ran. Priporoča pri težavah z nespečnostjo, pomirjal naj bi živčni sistem, blagodejno pa naj bi vplival na jetra, prebavila, sečila in srce. Njegova značilna barva je rjava, v kristalnem stanju pa rjav in v debelih kristalih.
Njegova aroma spominja na sirup smrekovih vršičkov, njegova rdečkastorjava barva pa mu daje poseben pečat. Ima značilni vonj po smoli, kar se pozna tudi v njegovi viskoznosti, saj ga na kruh mažemo kot kakšno smolo.
Ta med je »kralj« vseh slovenskih medov. Paše na hoji so vedno najlepše darilo vsakemu čebelarju, ker ve da ga čaka najboljša kvaliteta. Njegova sivo-rjava barva, ki ob svetlobi dobi zelenkast lesk pove da gre za hojev med. Ima značilen vonj po karameli in svežem lesu iglavcev. Najbolj blagodejno vpliva na dihala, znan je po uporabi zdravljenja slabokrvnosti. Skristalizira relativno počasi.
